Današnji dan je bil zelo pester, začel se je z vzponom v krater delujočega vulkana ob sončnem vzhodu. Na vrhu naberemo nekaj kamnov in se načudimo lepoti vulkana samega. Površje polno žvepla (tudi vonj je močan), pa doni kot,da je votlo. Res se površina rada lušči in zato lahko izkopljemo tudi vulkanske kamne (tudi z žveplom) za spomin. Z celotno posadko pa se s Citroenom odpravimo dogodivščinam polnih smeha naproti, po celem otoku Vulcano. Ker letimo 25 ali 50 km/h smo čez 500 m visok hrib hitro na drugi strani otoka. Nazaj grede se ustavimo v pekarni, marketu in ribarnici. Celodnevno manevriranje bajboata mimo vseh potniških ladij, v vodi z 30 stopinjami je utrudilo baterijo motorja. Tako, da zvečer na obalo v S.Marini Salini veslamo. Privez v marini je stal za našo 11 m dolgo jadrnico celih 170 eur (ena noč, brez vode in el.), sidra pa kot ob vseh atrakcijah zastonj tako, da je jasno kje smo mi. Sladoled na obali je bil dober povod za zaključek dneva.

Ko se poslovimo od Sicilije zaplujemo po Messinski ožini. Na poti srečamo poleg gostega prometa še ribiče z nenavadnim načinom lova, in sicer 2-3 ribiči na vrhu jambora oprezajo za jatami rib (ni za ljudi, ki imajo vrtoglavico). Ko smo mislili, da smo že vsega rešeni, nas po postaji pokliče guarda finanza in sprašuje od kje smo, koliko nas je na barki, kam gremo ipd. Z odličnim vetrom 2-3 Bf odplujemo do Eolskih otokov, in sicer prvega izmed njih Vulcano, se zasidramo, zakurimo žar (s tem zrajcamo vse okoliške sosede, ki z daljnogledi opazujejo od kje diši), poskačemo v vodo, ki ima 29 stopinj. Ker pa smo pod dejavnim vulkanom, blizu vrelca žvepla pa seveda močno smrdi, kot po gnilih jajcih. Na srečo veter piha proč od barke. Imajo pomole z elektriko in vodo (cena nenormalna), tako da so ostali prazni, vsi normalni smo se sidrali. Psihično se še pripravimo na jutrišnji vzpon do kraterja.

Izplujemo iz Roccela Ionica z lepim spominom. Z genakrom plujemo 30 NM mimo še nekaj daljše urejene peščene plaže. Na koncu škornja je naša najjužnejša točka, zavijemo desno proti Messinski ožini, zakurimo žar, spečemo odlične pleskavice. Po vplutju v Messinsko ožino pa seveda gost promet in s tem povezane težave. Med plutjem opazujemo akrobatsko manevriranje potniškega letala, kako pristane v Calabria (vsaka čast pilotu). Sami gremo do Messine, ker hočemo obiskati Sicilijo in na poti doživimo še predstavo delfinov. Ko se privežemo v mestni marini, pa seveda doživimo siciljanski finančni šok, saj privez stane 88 EUR. Marinero se samo smeje in pravi to je Sicilija.