Čez dan se bolj kot ne presedamo in poležavamo na barki privezani za glavno rivo. Pri pivezovanju nam pride pomagat prvi Slovenec, ki smo ga v 3 tednih na jugu srečali, pa pravi še, da občasno vozi Volvo Ocean Race. Kaj kmalu pa policija zahteva, da se prevežemo 50 m naprej, češ, da se bo privezala important ship. Ta important ship čez nekaj ur res pride, in sicer je to čisto nova policijska ladja.  Po nakupu živil za nekaj časa in sladoledu v Betty cafe pa izplujemo proti Vieste. Plovba se je že začela bol nemirno, nadaljevanje pa je bilo spet ma frankulo kaco. Plujemo proti 6 Bf, in tiščimo barko in posadko v 4 m valove ampak kaj češ enkat mormo tut dam pridt. Očitno tudi letos ionsko morje noče, da gremo v Jadran. Na poti se zopet izkaže radar in AIS saj smo se v jutranjih urah srečali s križarko Costa Fascinosa na borih 150 m glede na to, da imajo Coste slab sloves smo bili previdni kljub temu da smo imeli z jadri prednost. Italijanska obalna straža zelo skrbi za varnost na morju tako, da te sledijo, vsake toliko pokličejo, če je vse vredu in kam greš ali pa samo pomahajo prijazno in človek se počuti varnega.

Ma frankulo kaco dan, plujemo proti vetru, valovom in toku. Na štartu zdražimo kapitana 15 m barke, saj postaja živčen, ker nas z motorjem ne dohaja. Po ležanju se na zadnjem delu poti izognemo še zadnjim ribičem (bilo jih zelo veliko) in vplujemo v Brindisi. Spet se vežemo v marino pri centru mesta, cena je še ista (30 eur). Lahko pa se vežeš na lepo mestno rivo, ki pa je zastonj. Sledi še večerja v Betty cafe in pa spanje.

Tokrat izplujemo na daljšo turo (cel dan in cela noč). Na poti srečamo jato delfinov. Pol poti motoriramo, pol poti jadramo. Noč je bila prekrasna s polno luno, tako da je bila plovba prijetna. Ravno ob sončnem vzhodu nas obišče guarda finanza, ko vidi, da je vse vredu pomahajo in odidejo. V Leuci se privežemo na črpalki. Ker smo dokončno porabili lanskoletno grško nafto, dotočimo predrago italijansko. Napoved za naslednje dni je neugodna, saj bo vseskozi veter v nos.