Monthly Archives julij 2013

Z Žirij izplujemo zgodaj, da na Iž prispemo pred napovedano nevero. Na poti dotočimo še nekaj hrvaške nafte v Zaglavu (cenejše kot v Italiji). Plujemo med Kornati, saj je tam plovba zaradi vetra v nos udobnejša. Prometa je za nas, ki smo bili vajeni na dan srečati eno ali dve jadrnici, tukaj preveč. V marini Iž zasedemo enega zadnjih privezov...

Vremenska napoved, da bo tri dni jugo je bila popolnoma napačna. Pihal je severozahodnik, tako, da smo nabijali proti vetru in valovom. Med plovbo smo, mislimo, da srečali morskega psa (ocenite na videu). Da je bil dan popoln nas je pred Žirjami ujela še nevera (urnebes). Med reševanjem genakerja, je le tega odneslo preko dvižnice daleč v vodo...

Plovba z Lastova na Hvar je bila zelo dolgočasna, kar za nas pomeni, da ni vetra in valov, tako, da smo se v uvali Botalo ustavili na kopanju, namočili pregrete riti in odpluli do Hvara (uvala Zavala). Na prvi pogled nezanimiva, se je kasneje izkazala za odličen postanek. Vezali smo se za vaški pomol...

Iz Vieste izplujemo ceneje kot prejšnič, saj se, da za ceno pogajati (sploh ko smo ji obljubili, da drugo leto pridemo z tremi barkami). Letni privez nam je naračunala 2000 Eur, kar je ugodno. Končno nas Ionsko morje izpusti in zaplujemo v Jadran kot se spodobi, z 3-4 Bf vetra in skoraj nič valov...

Ker že poznamo marino in njeno lastnico privez kar rezerviramo. Ob prihodu se nam pri močnem vetru pomaga privezati prijazni marinero. Imamo vodo za pranje in tako je barka deležna nekaj spiranja soli, prejete do sedaj.  Kanadčanka nam pove naslov restavracije, kjer naj bi bile dobre ribe, vendar se to izkaže za ravno nasprotno (pa še drage so bile)...

Čez dan se bolj kot ne presedamo in poležavamo na barki privezani za glavno rivo. Pri pivezovanju nam pride pomagat prvi Slovenec, ki smo ga v 3 tednih na jugu srečali, pa pravi še, da občasno vozi Volvo Ocean Race. Kaj kmalu pa policija zahteva, da se prevežemo 50 m naprej, češ, da se bo privezala important ship...

Ma frankulo kaco dan, plujemo proti vetru, valovom in toku. Na štartu zdražimo kapitana 15 m barke, saj postaja živčen, ker nas z motorjem ne dohaja. Po ležanju se na zadnjem delu poti izognemo še zadnjim ribičem (bilo jih zelo veliko) in vplujemo v Brindisi. Spet se vežemo v marino pri centru mesta, cena je še ista (30 eur). Lahko pa se vežeš na lepo mestno rivo, ki pa je zastonj. Sledi še večerja v Betty cafe in pa spanje...

Tokrat izplujemo na daljšo turo (cel dan in cela noč). Na poti srečamo jato delfinov. Pol poti motoriramo, pol poti jadramo. Noč je bila prekrasna s polno luno, tako da je bila plovba prijetna. Ravno ob sončnem vzhodu nas obišče guarda finanza, ko vidi, da je vse vredu pomahajo in odidejo. V Leuci se privežemo na črpalki...

Ko še zadnjič vplujemo po Messinski ožini proti Ionskemu morju, se še živo spominjamo včerajšnje skorajšnje nesreče z ribičem. Tako, da za vse tiste, ki boste pluli pot tej ožini, tokovi in vrtinci niso za jemati prelahko. Calabrio zapuščamo z zelo lepimi spomini,saj so ljudje izredno nevsiljivo prijazni tako, da se človek počuti izredno prijetno...

Naspani od vzpona se odpravimo na obalo, na kavo z rogljičkom. Zapeljemo se še okoli otoka Stromboli, da preverimo, če vulkan še dela in kje smo se dan prej povzpeli. Mimo dela kjer lava teče v morje zaplujemo pol z jadri, pol z motorjem proti S.Caterini. V Messinski ožini spet polno ribičev, ker pa je noč, je neosvetljen ribič komaj odvil (mi pa tudi)...