Category Sicilija (Eolski otoki) 2013

V Punta Križi vstanemo malo pozno, zato s polnim gasom drvimo proti Osorju, da ne zamudimo odprtega mosta. Srečamo žvahto, popijemo zadnje zaloge viljamovke in zopet z motorjem oddrvimo proti Medulinu. Vplutje v domačo luko je vedno prijetno in tudi znak, da je letošnjega popotovanja konec. Vsi veseli, vsi zdravi, barka nad vodo, se lahko veselimo zopet novih dogodivščin.

Plovba v veter z motorjem, je brezveze. Ker ni veliko valov je vseeno hitra. Edina dobra stvar tega dneva je postanek v Velem Lošinju, kjer smo dobili odlično kosilo. Sidrali smo se v Punta Križi, zaliv Jadriščica, kjer je mirno in varno se odlično spi.

Za nas vajenih dolgih poti je bila plovba z Iža do Molata pljunek v morje, plujemo v veter in kurimo nafto. Ampak na Molatu nas čaka nekaj znanih slovenskih posadk, tako, da je postanek nujen. Molat nam je bil vedno pri srcu, tako, da to sploh ni bil problem. Ker je posadk veliko, je seveda zalog pijače neomejeno (posledice so jasne)...

Z Žirij izplujemo zgodaj, da na Iž prispemo pred napovedano nevero. Na poti dotočimo še nekaj hrvaške nafte v Zaglavu (cenejše kot v Italiji). Plujemo med Kornati, saj je tam plovba zaradi vetra v nos udobnejša. Prometa je za nas, ki smo bili vajeni na dan srečati eno ali dve jadrnici, tukaj preveč. V marini Iž zasedemo enega zadnjih privezov...

Vremenska napoved, da bo tri dni jugo je bila popolnoma napačna. Pihal je severozahodnik, tako, da smo nabijali proti vetru in valovom. Med plovbo smo, mislimo, da srečali morskega psa (ocenite na videu). Da je bil dan popoln nas je pred Žirjami ujela še nevera (urnebes). Med reševanjem genakerja, je le tega odneslo preko dvižnice daleč v vodo...

Plovba z Lastova na Hvar je bila zelo dolgočasna, kar za nas pomeni, da ni vetra in valov, tako, da smo se v uvali Botalo ustavili na kopanju, namočili pregrete riti in odpluli do Hvara (uvala Zavala). Na prvi pogled nezanimiva, se je kasneje izkazala za odličen postanek. Vezali smo se za vaški pomol...

Iz Vieste izplujemo ceneje kot prejšnič, saj se, da za ceno pogajati (sploh ko smo ji obljubili, da drugo leto pridemo z tremi barkami). Letni privez nam je naračunala 2000 Eur, kar je ugodno. Končno nas Ionsko morje izpusti in zaplujemo v Jadran kot se spodobi, z 3-4 Bf vetra in skoraj nič valov...

Ker že poznamo marino in njeno lastnico privez kar rezerviramo. Ob prihodu se nam pri močnem vetru pomaga privezati prijazni marinero. Imamo vodo za pranje in tako je barka deležna nekaj spiranja soli, prejete do sedaj.  Kanadčanka nam pove naslov restavracije, kjer naj bi bile dobre ribe, vendar se to izkaže za ravno nasprotno (pa še drage so bile)...

Čez dan se bolj kot ne presedamo in poležavamo na barki privezani za glavno rivo. Pri pivezovanju nam pride pomagat prvi Slovenec, ki smo ga v 3 tednih na jugu srečali, pa pravi še, da občasno vozi Volvo Ocean Race. Kaj kmalu pa policija zahteva, da se prevežemo 50 m naprej, češ, da se bo privezala important ship...

Ma frankulo kaco dan, plujemo proti vetru, valovom in toku. Na štartu zdražimo kapitana 15 m barke, saj postaja živčen, ker nas z motorjem ne dohaja. Po ležanju se na zadnjem delu poti izognemo še zadnjim ribičem (bilo jih zelo veliko) in vplujemo v Brindisi. Spet se vežemo v marino pri centru mesta, cena je še ista (30 eur). Lahko pa se vežeš na lepo mestno rivo, ki pa je zastonj. Sledi še večerja v Betty cafe in pa spanje...