Hja vreme ga goni a mi imamo potapljanja dovolj če ne bodo jetra šla u mhhh

izplujemo kljub črnemu nebu in po pol ure že bežimo v zavetrje ker postaja pregrdo, ko se malo umiri

gremo na otok ,ki je skrivnost ker če povemo bodo vsi hoteli priti sem in s tem se strinja tudi posadka Viviane

mi pa le nočemo gužve in naj ostane kar tako ker tukaj je ostalo še nekaj tistega jadranskega  božanskega čara.

Kupimo prvo klaso olivnega olja se naročimo na večerjo z tistim ki se ne sme povedat dobimo vino ki smo ga pričakovali

gledamo kako lahko pri sosednji mizi naročijo 14 jastogov in se nekaterim v naši družbi zdi to že malo pretiravanje.

Seveda naše naročanje vina v nedogled pa ni pretiravanje.

Ko psa srat se ta tudi userje in seveda tam kjer je tabla prepovedano sranje  pa kaj on ve nije školovan.

In seveda domorodci takoj v bran svojemu čistemu otoku poskušajo nekja povedati mi obrnemo tablo za 180 stopinj

in glej ga zlomka sedaj je sranje tukaj dovoljeno. Samo jebanje mame jim pa še vseeno ne diši.

Poslednji ododejo k zasluženemu počitku.

Na sanjskem otoku Izabela prvič zaplava svoje metre. Na pa je še zadnji otrok ploven in k temu je pripomogla posadka viviane.

Skradin nam je pustil lepe spomine. zopet se spustimo po kanalu reke krke proti sibeniku cez preliv ante in proti

saliju na dugem otoku ,44 mil dolga pot se začne z gužvo polno čarterjev, ki ne vejo kaj je desno in levo in veter in voda

in seveda prvi dan navdusenje ,ki jim megli predstavo kaj lahko pride in je prislo orkan.

Mi pa smo gledali vremensko napoved in seveda poskušamo čimprej priti bolj na sever in v zavetje

nam ni več do preveč adrenalinskih jadranj po valovih ki jih je Šterk imenoval podivjane kobile.

Kot smo brali je bilo kar pestro.Mi pa veselo dva dni preživeli na saliju v baru in imeli namizni in podmizni potapljaški tečaj (alkoholni)

Šibenik zapuščamo z dokaj lepimi občutki kljub temu da ja to bolj instant turizem.Pot proti Skradinu se začne pod mostom visokim 30 m na naše zadovoljstvo se ravno v tem trenutku z mostu požene korajžna dečva seveda privezana na elastiko. Pot po reki krki navzgor pa je naravnost čudovita ali pa zato ker prvič plujemo po reki soteske in zavoji po katerih je treba pluti so sanjski. priplujemo do jezera Prokljan in seveda probamo vodo ali je se mešana s slano ja takole bi rekli 20-80 za sladko. zapelemo še pod mostom krka čez katerega gre avtocesta in že nas slavnostno pozdravi čreda labodov kot na Bledu privežemo na vaško rivo,ki se izkaže za precej cenejšo kot aci marina privežemo pred stole ki so last gostilne in seveda takoj naročimi kavo ne bodi ga len gremo v akcijo kako priti do slapov Krke najdemo zelo lep nov turistični center se informiramo in že smo kot sardele na ladjici, ki nas pripelje do narodnega parka Krka ljudi seveda ene 3000 preveč za naš okus tako da se počasi v koloni prebijamo po odlično urejeni poti okrog slapov, če ne bi bilo drena dobijo čisto 10 izmučeni se vrnemo v Skradin pregledamo situacijo s kuhinjami in se odločimo za Dalmatino mož in žena imata restavran hrana 10+ težko bomo dobili kakšnega,ki bo konkurenca na srečo dobimo še koncert klape ki seveda v takem okolju človeka navda z dalmatinskimi čustvi kot smo opazili še Šveda. Spat gremo zopet v spremstvu labodov.Ko le sosedje nebi žgali svojih čevapčičev direkt pred barko seveda pozabili so da so zakurili žar in gor dali meso rezultat je jasen.