Category DOGODIVŠČINE BETTY-TEAM

Ko še zadnjič vplujemo po Messinski ožini proti Ionskemu morju, se še živo spominjamo včerajšnje skorajšnje nesreče z ribičem. Tako, da za vse tiste, ki boste pluli pot tej ožini, tokovi in vrtinci niso za jemati prelahko. Calabrio zapuščamo z zelo lepimi spomini,saj so ljudje izredno nevsiljivo prijazni tako, da se človek počuti izredno prijetno...

Naspani od vzpona se odpravimo na obalo, na kavo z rogljičkom. Zapeljemo se še okoli otoka Stromboli, da preverimo, če vulkan še dela in kje smo se dan prej povzpeli. Mimo dela kjer lava teče v morje zaplujemo pol z jadri, pol z motorjem proti S.Caterini. V Messinski ožini spet polno ribičev, ker pa je noč, je neosvetljen ribič komaj odvil (mi pa tudi)...

Zjutraj smo šli dotočit 50 litrov nafte in videli, da se da zraven 3x predrage marine, na mestnem pomolu privezati zastonj, ampak mi smo na sidri spali odlično (za drugič)...

Današnji dan je bil zelo pester, začel se je z vzponom v krater delujočega vulkana ob sončnem vzhodu. Na vrhu naberemo nekaj kamnov in se načudimo lepoti vulkana samega. Površje polno žvepla (tudi vonj je močan), pa doni kot,da je votlo...

Ko se poslovimo od Sicilije zaplujemo po Messinski ožini. Na poti srečamo poleg gostega prometa še ribiče z nenavadnim načinom lova, in sicer 2-3 ribiči na vrhu jambora oprezajo za jatami rib (ni za ljudi, ki imajo vrtoglavico)...

Izplujemo iz Roccela Ionica z lepim spominom. Z genakrom plujemo 30 NM mimo še nekaj daljše urejene peščene plaže. Na koncu škornja je naša najjužnejša točka, zavijemo desno proti Messinski ožini, zakurimo žar, spečemo odlične pleskavice...

Pri 6 Bf se je pri izplutju z marine spet izkazal propeler saj smo kljub močnem vetru lahko odpeljali čedno. Zunaj pa nas je nadaljnih 15 NM čakalo morje v vsej svoji veličini pri 6 Bf. Naprej pa motoriramo saj je veter ugasnil. Mimo svetilnikov in nekaj sončenju smo zapluli v bližino marine Roccelle Ionice, kjer nas opazijo na Aisu in po VHF postaji vljudno vprašajo, če ostanemo pri njih ali gremo naprej...

Zjutraj uspešen štart po obisku marketa (ceneje kot pri nas). Tudi Italijani so že poglobljevali , kjer bi imeli dan prej kmalu bližnje srečanje kobilce z  mivko. Sidra pa se je spretno ovila in zataknila v skale tako, da smo spali sigurno.Vetra je za 5 Bf in temu so primerni tudi valovi, na žalost piha rahlo v napačno smer...

Zjutraj-za dobr začetek smo odšli na jutranjo kavo v betty bar, kjer so nam postregli tudi z izvrstnimi muffini. Brindisi je za naš okus krasna postojanka, tako da se bomo vedno z veseljem vračali. Naša pot se je nadeljevala mimo Otranta, do koder smo jadrali s 4-5Bf, torej s polno brzino proti koncu pete italijanskega škornja. V S.Maria di Leuca smo pripluli ravno med sončnim zahodom...

Zjutraj je bila kavica in pa kupili smo domači kruh, direktno iz krušne peči. Ko se že umaknemo vsem ribičem na izhodu se za nami prileti marinero (z vseme konji kar jih njegova gumica premore) in pravi no pagaro. Račun, da je pagaro in ma frankulo kaco sta zalegla, da je odšel...