No pa gremo, zbujeni spet brez glavobola na otoku čakamo v gostilni. Jah kaj pa kava ob 8:00 ko se gostilna odpre bo ravno pravšenj začetek dneva.
Vetra ni veliko, pa še tisti je bolj v napačno smer. Še dobro, da ni velika razdalja. Motor poje, barki pa proti Cresu.
Spretno se izogibata otokom in plitvinam. Med potjo pa zajtrk in veliko tekočine saj je kar vroče. Sledi postanek na kopanje v mrzli vodi. Občutek pa je ravno pravšnji saj zunaj vode piha. Sosedov ribič nalovi rib, ki jih kasneje predelajo v ribjo juho. Par urc plovbe in že smo v stari, dobri Jadriščici . Pade ena sidra za dve barki in že nam z obale mahajo drugi sovaščani. Že pripravljamo motor in izvidnica v prvo gostilno, da vidimo kaj se bo jedlo zvečer. Sovaščani pa na barko, otroci na obalo kartat, odrasli pa kot je rekel on:”Alkohol je škodljiv in zato ga je treba uničiti”. Vino v restauraciji je vredu.
Po kozarčku, plavanju, ribji juhi, ribištvu, kartanju in ženskih pogovorih se opravi avtobus ljudi peš do restavracije. Hrana vredu, sladoled pa še boljši. In že gre mladina po svoje v bljižni kamp na vlažna igrala. Pa kaj si pravijo in sprostijo otroka v sebi. Kasneje pa na pomol kjer je center nočnega dogajanja. Tastari pa nazaj do hiše na tiramisu in kozarček. Najmlajša člana seveda že spita ko smo spet vsi skupaj. Pa gremo čoln ali dva, vsak kozarček preveč ima. Skobacamo se noter in tuhtamo kako enemu od avtobusov ne bi bilo treba veslati. En motor, dva čolna, nič pa se gremo šlepar. Rabimo dve roki za spajanje in zavijanje, nato pa porinemo čoln brez vesel, skoraj naravnost do barke.
Pes je na suhem, mi tudi, vidimo nič in se skotalimo v omare spat.
Mirno je, odsidrali se pa tudi nismo (enega od članov je skrbelo). 😀
-
- Postanek
-
- Dobra, stara Jadriščica
