Monthly Archives julij 2014

Dež, dež in spet dž takoj po zajtrku. Seveda se del posadke odloči rentati motor in iti v Mali Lošinj na kavo.  Kaj kmalu pa marinero začne vse barke pojati ven češ, da bo na večer močna burja. Ven nas poja že zjutraj, zato se ne damo in v miru se spije kava, v dežju pa z modro Vespo nazaj do barke, pogledak kakšna je situacija. Zaenkrat vse vredu. Zato še obisk edinega dobrega sladoleda tam (pa še ta je Ledo v kepicah), nato pa odrinemo.

Odrine pa  seveda v smeri vetra in to je malo nazaj v Jadriščico. Tam smo že poznani, zato se tudi sidrati ni težko, čisto v notranjosti se skrijemo pred burjo, ki naj bi pihala. Seveda nam takoj z obale mahajo sovaščani in obisk je tako nujen. Začne se kozarček ali dva in debata hitro steče...

Ustane se že zgodaj, vrže se sosede iz postelje in se gre po hrvaški uri ob 9:00 če most.

Ah ja krožimo v dežju pred mostom mi in še nekaj bark in kot ponavadi ima most zamudo.

Ko se most začne odpirati nam gospot živčno maha in piska, a kaj moremo čez pol odprt most pač ne gre v enem kosu.

Gremo čez in proti vetru do velega lošinja, kjer se vežemo na rivo, kjer je na eni strani Ferreti 76 na  drugi pa turistična ladja z dolgim kljunom. Ja nič sej smo s hribov in se zbašemo brez praske v prostor ki je krajši od naše barke. Še malo privežemo, da se ne premikamo preveč. da slučajno ne opraskamo barke.

Jest se spravimo v sosednjo gostilno in spet odlično jemo...

Zjutraj nas na rivi zbudi “prijazni” marinero, seveda nas kot ponavadi z rive proba spoditi in mu tudi uspe (smo le na dopustu).

V planu je zakuriti žar in se vezati poleg Viviane v marini. To sploh  ni bilo tako enostavno kot se sliši, cel pomol prazen mi pa se ne smemo vezati poleg prijateljev kljub temu da nam že ponudijo muring (predvidevamo, da to pomeni veži se tukaj). Po nekaj prepiranja in mirenja se le vežemo na drug pomol , kjer smo sredi marine in lahko kurimo žar kolikor nam volja poželi. Ni nobene požarne varnosti glede na to da ogenj nosi v druge barke. Če šef tako pravi bo že lahko tako. Da pa sosedov hladilnik ni bil predaleč, prestavimo njihovo barko poleg naše (logistika, okoli riti v žep).

In priprav...

Dan se začne že zgodaj zjutraj z obiskom Sloveniji, ko opravita vse obveznosti se člana posadke vrneta nazaj.

Spet obisk Vip-a in končno uspešno rešene težave z kupljenimi boni za internet, kot da ni isto podjetje.

Veter piha okoli 15 vozlov, ter v pravo smer za izplutje iz marine. Tako s sosedi polno natovorjeni izplujemo en za drugim, oboji  v smeri Lošinja.

Med plovbo veter pojenja in tako spet odpremo Izabel o (navijalni genaker), po lanskoletnem plavanju jo je kar dobro odnesel, namažemo in spet nas hitro pripelje do Lošinja.

Ko veter na večer že pojenja, se genaker pospravi, motor pa zapoje.

Že pri vhodu v zaliv, policaji s svojo ladjo pozirajo v sončnem zahodu, slikamo jih in jim mahamo...

Zjutraj se spet zbudimo v dežju in se napotimo v Pulo po še nekaj stvari.

Naša pot in nenapovedan ogled Pule trajata z eno urnim čakanjem na blagajni v trgovini vred 5 ur. Kdor se je vozil v teh koncih, to je res dolgo, vse je stalo, kot sistem v Sloveniji.

Vendar na koncu le dobimo vse potrebno in prispemo ravno na piknik pri sosedih. Že so pekli in cvrli odlične sardele, tudi školjk in pijače je bilo dovolj. Spet je bila to popestritev dneva.

Najmlajši se končno odpravijo po svoje, nazaj v Medulin, stari pa ostanejo sami ob pijači in globokih pogovorih.

Mladina se zabava v Medulinu, oni tam pa dajo babi spat. Seveda je bil obisk luna parka obvezen na željo najmlajšega člana posadke.

Večer se zagluči pozno v noči ob igri Pictionar...

Dan je kratek, ustanemo pozno in se cel dan potaplajamo v dežju in pjači.

Vsega je malo preveč in obišče nas Popi s svojo posadko, ki nam popestri popoldne in nas povabijo na piknik.

Glava boli, za delat ni, dž tut pada enakomerno kot oglasi med videoposnetki na youtubu itd.

Skratka barka je sedajnamazana in pripravljena na odhod.

Ekola pa se je začeu naš letošnji dopust brez plana kam in kako.

Po večurni poti, ki je vključevala dvakatno prečkanje meje se le namestimo na barki.

Samo še razpakiramo in gremo k sosedu jest in tam počakat še posadko sosednje barke Viviane. Ko prispejo pa se večer šele začne. Pojemo popijemo in se prestavimo na sladoljed u Belvi, kjer zasedemo prvo vrsto za gledanje tekme Nemčija-Brazilija. seveda so naši zmagali s presenetljivo prednostjo in s tem so samo še potrdili, da znajo.

Večer se zaključi v zgodnjih jutranjih urah, ponoči pa pada dž.