17.6.2014 Veli Iž-Kaprije

Kruh in kava, standard vsakega jutra. Vendar to danes, popestri poroka po vaškem običaju (pojejo, se vozijo z ribiško ladjo itd.)

Nekaj čarterjev že izpluje, mi se poslovimo od slovenskih sosedov in odrinemo. Veter spet v pravo smer in ravno prav močan, da odpremo jadro takoj ko je kurz pravi. Izabela nas do cilja pelje s povprečno hitrostjo barke med 7-8 vozli, tako, da smo hitro na cilju.

Vmes pa ležanje, hrana in poziranje xc-50. Seveda imamo srečo, da nismo kitolovka saj srečamo tudi Greenpeace-ovce z njihovo jadrnico. Čudno, da so zašli tako visoko v jadran, si pravimo.

Pa kaj, sedaj ko nas ne lovijo, se pa še v morje lahko vržemo in pogledamo, če je vse ok.

V kaprijah se privežemo na bojo, valovi nas malo gujsajo, saj piha. Uspešno se privežemo in spet deluje naravna klima v barki. Opazujemo še ostale in njihovih nekaj neuspehov z privezovanjem na bojo (pravijo, da je smeh pol zdravja). In že odrinemo s čolnom na obalo, zaželimo si pico in jo po obisku kapele in srečanju slovencev (jih je pomoje več kot domačinov, takih, ki imajo tu hiše) tudi dobimo. Ah ja kdo drug si še zaželi pico na morju, zato je tudi okus temu podoben in ni kaj preveč dobra, ampak želja je le želja.  Sledi sprehod do romantičnega bara na plaži odmaknjenega od centra vasi in spanje.

Čez noč pa pogajanje in straženje komarjev.